Po okužbi s HIV človek ne zboli takoj. Lahko mine tudi več let pred prvim zapletom, ko zdravniki posumijo na okužbo s HIV. Med tem časom se okuženi lahko počuti popolnoma brez zdravstvenih težav. Kljub temu pa v svojih telesnih tekočinah (kri, sperma, ženski nožnicni izločki in materino mleko) prenaša HIV že od okužbe dalje.

Običajno kmalu po okužbi človek zboli za akutnim hiv sindromom (AHS), ki pa ga tako laiki kot zdravniki pogosto spregledajo. Simptomi akutnega HIV sindroma so največkrat zelo podobni gripi (bolečine v mišicah in sklepih, povišana temperatura, povečane bezgavke, bolečine v požiralniku, glavobol...). Akutni HIV sindrom se pojavi 2 - 6 tednov po okužbi in traja nekaj dni do 2 tednom. Bolnik praviloma popolnoma okreva.

Več let po okužbi (8-10 let) se pojavijo prvi znaki oslabljenega imunskega sistema. človeško telo ima namreč velike rezerve v delovanju imunskega sistema. Takrat se pojavijo oportunistične infekcije: posebne oblike drisk, pljučnic, posebna obolenja živčevja. Pojav teh bolezni definira AIDS. AIDS je torej zadnji stadij v poteku okužbe s HIV. Stanje obolelega se slabša in bolnik umre povprečno leto in pol po postavitvi diagnoze AIDS.

Stopnje okužbe s HIV

Potek naravne okužbe s HIV (brez zdravljenja) pri 50% okuženih vodi do smrti v 10 - 12 letih:

OKUŽBA S HIV 2 - 6 tednov
AKUTNI HIV SINDROM (VIREMIJA V KRVI) 1 teden - 3 meseci
SEROKONVERZIJA (POJAV PROTITELES V KRVI) 1 - 2 tedna
ASIMPTOMATSKA KRONIČNA INFEKCIJA pri polovici okuženih traja 8-10 let
SIMPTOMATSKA HIV INFEKCIJA / AIDS povprečno 1.3 leta
SMRT

Graf naravnega (brez zdravljenja) poteka okužbe s HIV:

Kmalu po okužbi se prične postopno upadanje števila celic CD4 (kvadratki), pojav viremije - virus v krvi (krogi) in visoka koncentracija HIV RNA (trikotniki) in doseže vrhunec s pojavom akutnega HIV sindroma. Po okrevanju pride do manjšega porasta limfocitov in padca koncentracije virusa v krvi. Sledi klinično latentna faza, ko število limfocitov postopoma upada. Za zadnjo fazo bolezni je značilen padec celic CD4 pod 200/mm3. Pojavijo se oportunistične okužbe, rakave bolezni, hudo hujšanje in nevrološki zapleti. Po padcu celic CD4 pod 200/mm3 je povprečno preživetje 3.7 let, povprečno preživetje po diagnozi AIDS je 1.3 leta.

Akutni HIV sindrom se praviloma pojavi v drugem do četrtem tednu po okužbi in se pozdravi v tednu ali dveh. Pojavi se v 53-93%, le v do 20% primerov pa so simptomi tako hudi, da prizadeti obišče zdravnika. Najpogostejši znaki in simptomi so podobni gripi ali infekcijski mononukleozi: glavobol, bolečine v mišicah, vročina,... Pojavi se lahko tudi eritematozni makulopapularni izpuščaj po obrazu in trupu ter ulceracije na sluznicah (usta, požiralnik in genitalije). V najhujših primerih primarna okužba lahko povzroči tudi aseptični meningitis, meningoencefalitis in druge nevrološka obolenja.

Klinični znaki AHS po pogostosti:
zvišana temperatura (97%) z nočnim znojenjem
limfadenopatija (77%)
faringitis (75%)
makulopapulozni izpuščaj (70%)
bolečine v mišicah in sklepih (58%)
driska (33%)
glavobol (30%)
V obdobju AHS okuženi praviloma še nimajo v krvi specifičnih protiteles in so za diagnozo okužbe s HIV potrebni testi za dokazovanje prisotnosti samega virusa. Virus je v temu obdobju prisoten v izredno visokih količinah tako v krvi kot v izločkih sluznic, zato je možnost okužbe v temu obdobju tako s spolnim kontaktom kot s krvjo izredno velika (graf).

V hujših primerih akutni HIV sindrom zdravimo z uvedbo kombinacije antiretrovirusnih zdravil.

2. faza: Klinično asimptomatska faza

Klinično asimptomatska faza povprečno traja 8-10 let. Okuženi nima nobenih kliničnih znakov in simptomov bolezni, kljub temu da imunski sistem postopoma popušča. Virus ne miruje, ampak se aktivno razmnožuje v limfaticnih organih in uničuje celice CD4 (koncentracija postopoma upada). Koncentracija virusa v krvi je nizka, vendar so bolniki kužni in okužbo lahko prenašajo naprej. Protitelesa v krvi so prisotna ves čas.

Kljub asimptomatski fazi je v temu obdobju pomembno spremljanje zdravstvenega stanja okuženega, pravočasna primarna profilaksa (zaščita) pred nekaterimi oportunističnimi infekcijami in pravočasna uvedba protiretrovirusnega zdravljenja. Bolnikom je potrebno sistematično (na 3 - 4 mesece) spremljati koncentracijo celic CD4 ter koncentracijo virusa v krvi (HIV-RNA, virusno breme), na podlagi cesar se odločamo o pričetku protiretrovirusnega zdravljenja ter zaščitnega zdravljenja pred oportunističnimi okužbami.

Indikacije za retrovirusno zdravljenje:
a) pojav kliničnih znakov okužbe
b) koncentracija celic CD4 okrog 250/mm3 krvi
c) koncentracija HIV med 30 000 do 100 000 kopij/ml krvi

Kot začetno zdravljenje se uporablja kombinacija ponavadi treh protivirusnih zdravil. HAART (Highly Active AntiRetroviral Therapy) je splošno ime za kombinacijo treh ali več retrovirusnih zdravil. Monoterapija je neprimerna in neucinkovita, ker vodi do hitrega razvoja odpornosti. Zdravilo postane neucinkovito in neuporabno za bolnika.

Oportunistične infekcije so obolenja, ki prizadanejo le ljudi z imunsko oslabelostjo. Zdravega človeka pred oportunističnimi infekcijami ščiti zadosten imunski odziv, obolelega pa lahko pred nekaterimi infekti uspešno zaščitimo z uvedbo antibiotikov. Profilaktično terapijo lahko izvajamo za:

TBC (po potrebi ne glede na število celic CD4),
Pneumocistis carinii (CD4 < 200/mm3),
toksoplazmozo (CD4 < 100/mm3),
Mycobacterium avium complex (CD4 < 50mm3).
Priporočljivo je tudi cepljene proti proti hepatitisu B, proti pnevmokoknim okužbam, okužbam, povzročenim s Haemophilus influenzae tip b in vsakoletno cepljenje proti gripi.

3. faza: simptomatska faza

Z leti imunski sistem oslabi in ni več sposoben učinkovitega nadomeščanja propadajočih celic CD4. Sprva se pojavijo blažji simptomi, ki lahko trajajo nekaj tednov do več mesecev: utrujenost, subfebrilno stanje, glavobol, nočno potenje, lažje ponavljajoče driske, izguba apetita in hujšanje. Sledijo vedno hujši zapleti, koncentracija celic CD4 celic je majhna, koncentracija virusa v krvi se poveča. Bolniki postanejo dovzetni za oportunistične infekcije, zato je primerna zaščita nujno potrebna. Telo je prizadeto v celoti, pojavijo se huje izraženi splošni simptomi (visoka temperatura, bruhanje, izguba apetita, driske).

4. faza: AIDS

AIDS je sindrom, skupek bolezenskih znakov in simptomov, ki predstavljajo zadnjo fazo okužbe s HIV. Imunski sistem bolnika se ni več sposoben ubraniti oportunističnih okužb, množično se pojavljajo tudi malignomi, ki so sicer redki pri imunsko zdravih osebah. Bolnik je močno dovzeten za okužbe z citomegalovirusom, Mycobacterim-avium complex in za hude oblike demence, ki jo povzroči sam HIV. Pogosti so še: limfomi možganov, razširjeni Kaposijev sarkom, toksoplazmoza možganov, kriptokokni meningitis. AIDS se praviloma konča s smrtjo.

© 2006 testirajse.com. Vse pravice pridržane.